Primary level under the umbrella of basic school
mag. Renata Zupanc Grom, Zavod RS za šolstvo
Povzetek
V prvem delu bomo odgovori na dilemo odnosa med strokovno avtonomijo, strokovno avtoriteto in odgovornostjo učitelja, v luči poklicne strokovnosti in pomena učitelja razrednega puka v osnovni šoli. Ob notranjih in zunanjih mejah avtonomije učitelja razrednega pouka, ni mogoče graditi spodbudnega učnega okolja. Za spodbudno učno okolje so potrebni pogoji, kjer po eni strani učitelj nosi odgovornost za rezultate učenja in v pogojih, kjer je učitelj razrednega pouka spoštovan kot strokovnjak na svojem področju. Če učitelj ne prevzeme odgovornosti za svojo strokovno avtonomijo, ali se mu le ta omejuje, strokovnost pa oporeka, se ne morejo zgoditi pričakovani rezultati učenja učencev. Učitelj dokazuje svojo avtonomijo, ko ravna kot profesionalec v šoli, kadar upošteva značilnost različnih razvojnih stopenj otrok, ko upoštevajo njihove različne potrebe in izkušnje, prilagaja učne situacije ter v skladu z načeli formativnega spremljanja načrtuje in izvaja individualiziran in personaliziran pristop učenju.
Spremembe in dobre rešitve, podkrepljene s teorijo in primerjalnimi študiji, načrtovane v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji leta 1995, so se v letih izvajanja programa 9-letne osnovne šole v nekaterih elementih, opustile. Nekatere poenostavljene rešitve niso v skladu z razvojnimi potrebami otrok in so v neskladju z naravo učenja mlajših učencev prvega vzgojno izobraževalnega obdobja. Določeni problemi in izzivi, s katerimi se v praksi srečujemo, so v resnici posledica odmika od didaktičnih izhodišč in priporočil za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela v 1 VIO. V zadnjih letih je opazen trend povečanja števila otrok, za katere starši zaprosijo za odložitev šolanja. Tako delež šoloobveznih otrok, ki jim je bilo odloženo šolanje kot tudi delež otrok prvega vzgojno izobraževalnega obdobja, ki se šola na domu, postopoma narašča iz leta v leto.
Za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega pedagoškega dela v prvem VIO so potrebne določene posodobitve v izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa v prvem vzgojno izobraževalnem obdobju. Spremembe bodo šle predvsem v smeri zagotavljanja profesionalne, pedagoške in razvojne kontinuitete otrokom na prehodu iz vrtca v šolo, kakovostnega učnega procesa v 1. vzgojno izobraževalnem obdobju in v smeri krepitve vloge formativnega spremljanja in glasu učenca. Uvajanje teh sprememb je možno ob predpostavki večjo strokovne avtonomije in odgovornosti učiteljev razrednega pouka.
Ključne besede: pouk, avtonomija učitelja, razredni pouk, otrok, učenec.
Viri:
- Ivanuš Grmek, M., Lačen, I. (2008). Razlogi študentov za izbiro poklica učitelj razrednega pouka. REVIJA za elementarno izobraževanje. Št. 1-2.
- Malešević, T. (2018). Prehod otroka v osnovno šolo. Razredni pouk. Letnik XX. Št. 3., str. 14–18.
- Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. DZS. Ljubljana.
- Strmčnik, F. (2005). Učna diferenciacija in individualizacija v osnovni šoli (Poudarek na delni zunanji diferenciaciji). Vzgoja in izobraževanje. Letnik XXXVI. Št. 2 in 3.
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5). Uradni list Republike Slovenije.
- Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3). Uradni list Republike Slovenije, št. 63/13, 26. 7. 2013.
- Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Janez Krek, Mira Mitljak. ZRSŠ. Ljubljana.